The Pleasure of Being Robbed (2008)

Watch The Pleasure of Being Robbed | Prime Video

Rating: 5 out of 10.

Do režijskega prvenca Josha Safdieja, ki se je kasneje skupaj s svojim bratom Bennyjem proslavil z modernimi klasikami kot sta Good Time in Uncut Gems, lahko pristopimo na dva načina; kot da bi si želeli ogledati klasični film z uvodom, zapletom, razpletom in zaključkom ali pa zgolj eksperiment brez trajnejše vrednosti. Žal The Pleasure of Being Robbed spada v kategorijo slednjega; gre za naturalistični, skoraj dokumentarni prikaz nekaj dni v življenju kleptomanke Eleonore, ki nekega večera skupaj s svojim prijateljem Joshom ukrade avtomobil in krene na potovanje od New Yorka do Bostona, vmes pa se ne more upreti ropanju mimoidočih. Glavna težava filma The Pleasure of Being Robbed je ta, da se večino časa odvija kot začaran krog; glavna junakinja hodi od ene točke do druge, nekaj ukrade in potem to ponavlja naslednjih 71. minut, kolikor film traja. Tekom te dobre ure gledalec od videnega vzame bolj malo; o glavni junakinji vemo na koncu ravno toliko kot na začetku, o njenem prijatelju še toliko manj, film pa navkljub skromni dolžini ne najde neke zgodbe, rdeče niti ali pa vsaj poučnega nauka. The Pleasure of Being Robbed je film, ki obstaja. Nikakor ne gre za slab izdelek, saj je Safidejeve dokumentarični pristop do prikaza ritma vsakdanjika v velikih mestih prepričljiv in deloma vzdušen, igralske kreacije pa so prav tako dovolj spodobne, še posebej glede na dejstvo, da gre za izredno nizkoproračunski izdelek. Toda film preprosto nima zgodbe oz. ničesar za povedati. Morebiti zgolj to, da je kleptomanstvo resna bolezen, ki se je človek nikoli ne more docela znebiti. A to je nekaj, kar bi lahko film dosegel v maksimalno pol ure, nikakor pa ne deluje dovolj zanimivo za celovečerni izdelek. Film bo verjetno zanimiv za oboževalce bratov Safdie, da vidijo, kako je polovica dueta začela razvijati svoj filmski jezik, vendar pa se vseeno zdi, da bo izdelek navdušil zgolj najbolj goreče oboževalce. Drugi pa lahko pogledate stran.

Meek’s Cutoff (2010)

Meek's Cutoff (2010) Review: A Transcendent Tale of Morality ...

Rating: 8.5 out of 10.

Meek’s Cutoff režiserke Kelly Reichardt delno temelji na resničnih dogodkih iz leta 1845, ko se je skupina priseljencev odpravila na dolgo potovanje skozi prostrano ameriško divjino pod vodstvom traperja in vodiča Stephena Meeka. Tekom poti postane vse bolj očitno, da se je skupina izgubila, le Meek je še vedno vztrajno prepričan, da ve, kam jih vodi. Kmalu začne primanjkovati vode in hrane, popotniki postajajo vse bolj utrujeni in naveličani, že tako napete razmere pa še dodatno razburi prihod skrivnostnega indijanca, katerega pravi nameni niso znani. Pričujoči film ima hkrati preprosto kot tudi zapleteno vsebino, saj gledalca navkljub že večkrat videnem zapletu vodi skozi poetično, skorajda mistično pot, ki odpira univerzalna humanistična vprašanja o zaupanju, izdaji, strahu pred drugačnostjo ter morečim občutkom, ko moraš lastno usodo prepustiti v roke popolnega tujca. Reichardtovo ne zanima cilj potovanja, ampak bolj potovanje samo ter odnos med glavnimi junaki, ki so na začetku polni zaupanja ter samozavesti, kmalu pa jih boj za preživetje prisili v to, da se soočijo s svojimi temačnimi platmi osebnostmi. Meek’s Cutoff je privlačni pustolovski misterij, ki postreče s čudovitimi panoramskimi posnetki sicer enolične puščavske pokrajine in več kot prepričljivo zajame občutke strahu in pričakovanj ljudi, ki se znajdejo v ekstremnih okoliščinah in vrženi v njim popolnoma neznani svet. A bistvo filma se skriva v zaupanju med priseljenci in indijancem, ki glavne junake vodi bodisi v pogubo ali odrešitev. Da je potovanje še toliko bolj zanimivo in vzdušno, poskrbijo tudi minimalistična glasba in odlične igralske predstave (Michelle Williams, Paul Dano, Will Patton, Bruce Greenwood in še posebej Ron Rondeaux v vlogi napol mističnega indijanca) ter potrpežljiv tempo, ki pa bi znal marsikaterega gledalca rahlo uspavati. Nasploh je Meek’s Cutoff film, ki zahteva nekoliko več koncentracije in gledalčeve pripravljenosti, da mu marsikateri odgovor ne bo podan v roko. To je še posebej izrazito pri samem koncu, kjer Reichardtova na enako nesramen kot briljanten način izkaže pravo bistvo filma. Meek’s Cutoff je western za sladokusce.