Age Out je še eden od krivično spregledanih biserjev ameriškega neodvisnega filma, ki si nedvomno zasluži več pozornosti. Intimna, temačna in poetična zgodba o mladeniču, ki je večino svojega otroštva preživel na ulici ali za zidovi sirotišnice, gledalca popelje v sam epicenter brezizhodnosti in naveličanosti milenijske generacije. In tu ni govora o razvajencih, ki si ustvarijo kariero na družabnih omrežij in vsakodnevno obtožujejo svoje premožne starše, da jim niso kupili novega avtomobila. Ne, tu je govora o mladih, ki so oropani starševske ljubezni, odvrženi na cesto in prepuščeni samemu sebi. Age Out ne postreže z veliko zgodbe, ampak v prvi vrsti deluje kot odiseja samospoznanja ter premagovanja krivde, ko se tovrstni posameznik zaplete v okruten zločin. Melanholični ton filma, ki pogosto zajadra v vode vizualne poezije, se spotakne ob trpki realizem, ob katerem nihče od vpletenih ni deležen enostavnih rešitev iz nastalih konfliktov. Ravno ta surovost filmu dodajata iskrenost in avtentičnost, vendar ta ne bi dosegel tako dobrega rezultata brez odlične zadržane igre mladega upa Tya Sheridana, ki izvrstno zajame občutke glavnega junaka, ne da bi ga pri tem pocukral z neprepričljivimi dialogi ali reakcijami. Age Out je odličen film, ki bo nekatere navdušil s svojo nekonvencionalno držo in poetičnostjo, po drugi strani pa zna odbiti tiste, ki pričakujete film z živahnim dogajanjem, hitrim tempom in klasično vsebinsko strukturo. Odločitev je vaša.

Vsako leto v poplavi pozabljivih blockbusterjev, pocukranih politično korektnih dram in stupidnih komedij, čast sedme umetnosti rešuje neodvisna filmska produkcija, ki vedno znova preseneti z domiselnostjo, iskrenostjo in predvsem ostrino. Low Low spada v to kategorijo; minimalistična drama o težavnem odraščanju štirih srednješolskih prijateljic tik pred odhodom na kolidž se samozavestno spusti v brezkompromisno, a sočutno potretiranje izgubljene generacije mladih milenijcev, ki se znajdejo pred pomembnimi življenjskimi odločitvami, četudi je njihovo okolje zastrupljeno z revščino, nasiljem in destruktivnim pobegom v svet omame. Pred nami se odvrtita dva dneva v življenju glavnih junakinj, ki se soočajo z težavnimi zaključnimi izpiti, strahom pred prezgodnjo nosečostjo, površinskim spolnimi odnosi, nasilnimi vrstnicami in nenazadnje tudi z lastnimi demoni, nad njimi pa je ves čas prisoten grenak občutek slovesa oz. zaključka določenega življenjskega obdobja. Low Low ni film, ki bi z junakinjami zrl naprej, ampak jih spremlja v sedanjosti in poskuša osvoboditi spon, ki jim preprečujejo pozitiven pogled v prihodnost. Odlične igralske predstave, zrelo obravnavanje precej kompleksih tematik kot so seksualno prebujenje in osamljenost ter simbolična luč upanja, ki tako junakinje kot gledalca popelje proti boljšemu jutri, so ključne sestavine tega neodvisnega filmskega biserja, ki se uvršča med ene najboljših dram o odraščanju letošnjega leta.