“Moje ime je William Blake. Ali poznate mojo poezijo?” vpraša računovodja iz Clevelanda, ko prispe v zakotno, umazano in primitivno mesto Machine (Stroj), da bi se zaposlil v lokalni tovarni železa. A ob njegovem prihodu nanj čakata blato, mrki pogled, nenadni odpust iz službe, flirtanje z nekdanjo prostitutko in umor njenega bivšega, ki ga smrtno ranjenega požene na beg pred zakonom, vmes pa še sklene prijateljstvo z “vergilskim” vodičem, indijancem Nihčejem. Dead Man, provokativna, nasilna, temačna in bizarno zabavna mojstrovina Jima Jarmuscha, velja za filmarjevo najbolj unikatno delo, ki znotraj žanra klasičnega westerna vnaša elemente psihadeličnosti, surrealizma ter “montypythonovske” črne komedije. Celoten film se vrti okoli smrti oz. posameznikova pohoda skozi prostrano divjino “vic” in po reki do kraljestva smrti oz. večnega lovišča, v zadnjih trenutkih življenja pa še spoznava lepote poezije in narave, ki druga brez druge ne moreta obstajati. Jarmuschova vizija divjega zahoda je vse prej kot idilična, ravno nasprotno; preprosta, toda čudovita črno bela fotografija in bližnji posnetki narave, obdane z blatom, pepelom in tovarnišim smogom poskrbijo za enega najbolj unikatnih in odštekanih portretov tega že pošteno predelanega dela ameriške zgodovine. Zato tudi velja opozoriti, da je Dead Man nekakšna elegična parodija klasičnih westernov, kjer so vsi klišeji na glavo. Srčiko filma kakopak predstavlja elegantna igra Johnnyja Deppa, ki mu družbo delajo zapohani Iggy Pop, modri Gary Farmer in hladnokrvni Robert Mitchum v svoji zadnji filmski vlogi. Nepozabna klasika “čudaškega” westerna.
