Kratki opis zgodbe filma Falling Down na prvi vtis daje občutek, da bomo priča odštekani komediji; možakarju na robu živčnega zloma nekega vročega jutra poči film in na lepem zapusti svoj avtomobil, da bi pravočasno prispel na praznovanje hčerkinega rojstnega dne. Gledalec bi od takšne vsebine pričakoval toplo dramo o človeku z roba družbe, ki se tekom potovanja do svoje hčerke nauči marsikatere lekcije in s tem postane boljši človek. Na nek način kultni film Joela Schumacherja ustreza tem opisom, vendar pa je Falling Down temačen, nasilen, morbidno duhovit in predvsem strašljivo preroški sprehod skozi Ameriko oz. družbo, katero načenjajo nasilje, rasizem, materializem, boj za drobtine, dehumanizacija delavskega razreda in nenazadnje tudi zombijevsko potrošništvo. Glavni junak, ki ga fenomenalno odigra Michael Douglas, bi za marsikaterega cinika predstavljal tipičnega jeznega belca, kar do določene mere tudi je, toda bilo bi krivično reči, da film pod subtilno kritiko njegovih zavrženih in nasilnih dejanj ne skriva tudi enako subtilne kritike kapitalizma v vsem svojem blišču in predvsem bedi. Douglasov lik živi v Ameriki, kjer namesto sočnega hamburgerja prejmeš napol zažgan zrezek v zmečkani žemljici. V Ameriki, kjer so prodajalci v boju za preživetje prisiljeni groziti strankam, ki nočejo plačati pol centa za pločevinko pijače. Najbolj ironično pa je to, da film neprestano daje občutek, kot da je Douglasov lik na maščevalnem pohodu, ki pa to sploh ni; njegov edini cilj je, da se vrne domov k ženi in hčerki, ki ga pa sploh ne želita videti. To morečo situacijo, s katero se lahko identificirajo mnoge generacije lačnih in zatrtih, režiser Schumacher predstavi na brezkompromisen in udaren način, brez lažnega sentimentalizma in lahkih rešitev. Falling Down je brutalen družbeni komentar o stanju duha in absurdnosti življenja, v katero so mnogi nasilno pahnjeni. To je film, ki ga mora videti vsak in se nad njim pošteno zamisliti.
