Nobena želja se ne uresniči brez davka, v grozljivkah pa s slednji skoraj vedno izraža preko nečesa krvavega ali nasilnega. Ta usoda čaka tudi glavno junakinjo francosko-belgijske psihološke grozljivke The Advent Calendar, nekdanjo plesalko Evo, ki je po težki prometni nesreči pristala na invalidskem vozičku. Ko ji njena prijateljica za rojstni dan kupi starinski adventni koledar, ki v vsakem predalčku skriva darilo v obliki čokoladice ali bombona, Eva presenečno ugotovi, da ji koledar lahko izpolni vsako skrito željo; od tega, da bi ponovno shodil, znova navezala stik z dementnim očetom pa da bi omrežila privlačnega neznanca, katerega sreča v parku. Vse želje se ji tudi izpolnijo, vendar ne brez usodnih posledic, ki postajajo vse bolj nevarne in celo smrtonosne. The Advent Calendar je inteligentna grozljivka, ki se močno zanaša na grajenje neprijetne atmosfere in suspenza, ki izhaja iz tistega, ker je očem nevidno, pa četudi v drugi polovici to skrivnostnost nekoliko zanemari, kar izniči strašljiv naboj zgodbe. Film režiserja in scenarista Patricka Ridremonta uspe klasični zaplet z izpolnjevanjem želja zapakirati v vzdušno (pred)božično nočno moro, kjer gledalca očara predvsem simpatična glavna junakinja, katero prepričljivo odigra Eugenie Derouand, ki zgodbo tudi v najbolj klišejskih trenutkih uspe držati pokonci. Kot že rečeno, je prva polovica filma bistveno bolj prepričljiva od preostanka, saj se slednja prepogosto zateče v formulaične razplete in splošno predvidljivost, vendar pa film kot celota še vedno prepriča tudi bolj zahtevne oboževalce grozljivk. The Advent Calendar torej ni noben presežek, je pa povsem spodobna strašljivka, ki uspe pritegniti gledalčevo pozornost vse do nastopa odjavne špice.

Heresy predstavlja del antologijske serije Koolhoven presenteert iz leta 2024, ki je združila šest nizozemskih filmarjev s svojimi enournimi prispevki iz različnih podžanrov grozljivke. Režiser pričujočega filima Didier Konings se je več kot očitno želel pokloniti okultni folk srhljivki The Witch, sicer briljantnemu celovečernemu prvencu Roberta Eggersa; dogajanje je postavljeno v srednjeveško vasico, kjer mlado dekle po imenu Frieda (fenomenalno ekspersivna Anneke Sluitiers) poskuša neuspešno zanositi, kar posledično vpliva na odtujenost z njenim nepotrpežljivim možem. Ko jo eden od vaščanov poskuša posiliti, se ta pred njim zateče v bližnji gozd, v katerega pa ni nikomur dovoljeno vstopiti, saj naj bi po prepričanju vaščanov v njem domovale neznane temačne sile. Od te točke naprej se Freida znajde v krutem spopadu z lastnimi verskimi prepričanji, zavrto seksualnostjo ter dejstvom, da je lahko kot ženska v strogem patriarhalnem okolju hitro obsojena na smrt. Heresy se podobno kot že omenjena Eggersova uspešnica močno zanaša na temačno atmosfero in raziskovanje tematik okultnega, prepovedanih verovanj in vpliva ljudskih mraž na položaj ženske, od katere se pričakuje zgolj to, da rojeva in skrbi za otroke. S tega vidika je film dokaj uspešen; temačna srednjeveška atmosfera je fenomenalna, igralske predstave prepričljive, feministični komentar o težavnem položaju žensk, ki se soočajo z lastno drugačnostjo, pa je prav tako subtilen in ne preveč dramatiziran. A kot že rečeno; vpliv Eggersovega stila (vzdušja pokvari tudi zatekanje k nekoliko cenenim posebnim učinkom) in (pre)kratka dolžina, ki pušča zgodbo nekoliko nedodelano, sta preveč očitna kiksa, da bi Heresy lahko popolnoma štrlel iz povprečja. Navkljub tem napakam pa gre še vedno za dovolj močno in vzdušno folk grozljivko, ki bo zadovoljila apetite oboževalcev žanra.