Daddy, Father Frost Is Dead predstavlja celovečerni prvenec ruskega režiserja Evgeniyja Yufita, ki se je že pred tem s svojimi kratkimi filmi uveljavil kot mojster t.i. nekrorealizma, radikalnega umetniškega gibanja, ki je v 80. in 90. letih deloval kot protipol propagandni sovjetski kulturi. Pričujoči film je ohlapna priredba klasične vampirske pripovedke Vordulak Alekseja Konstantinoviča Tolstoja, le da vampirje nadomestijo živi mrtveci, zgodba pa je strukturirana kot skrajna politična alegorija o razpadu Sovjetske zveze, ki se je leta 1991 že znašla v “zombijevskem” stanju. Film spremlja biologa, ki želi zaključiti strokovno razpravo o posebni vrsti mišk rovk in odpotuje na turobno sovjetsko podeželje, da bi spoznal svoje sorodnike. Takoj ob prihodu spozna, da polja oblegajo zbegani in nasilni možje, ki se obnašajo kot živi mrtveci, obisk pri sorodnikih pa prav tako mine v bizarnem vzdušju, še posebej, ker družino ogroža domnevno že davno preminuli dedek. Daddy, Father Frost Is Dead je izrazito avantgarden film, ki se namerno distancira od komercialno dostopnih filmov; Yufita ne zanimajo pravila konvencionalne grozljivke o zombijih, ampak v svojem značilnem slogu film obogati s skrivnostno in temačno atmosfero, redkimi in mehanskimi dialogi, namerno odsotno igro ter morbidno simboliko, pod plastjo katere subtilno servira svoj politični komentar. Drzen umetniški pristop pa seveda terja svoj davek pri gledalcih, ki se bodo na Yufitov film odzvali s pričakovano mešanimi občutki; nekateri bodo v režiserjevi drzni umetniški viziji prepoznali briljanco, spet drugi pa bodo zaradi počasnega tempa in nejasne zgodbe globoko zafrustrirani, oboji pa imajo utemeljene razloge za svoja mnenja. Daddy, Father Frost Is Dead je globoko artistična rekonstrukcija zombijevskega žanra, ki prebrisano združi abstraktno, grozljivo in politično.
