7500 (2019)

7500 review – cockpit drama reaches for new heights | Thrillers | The  Guardian

Rating: 7 out of 10.

7500 glede na okvirno zgodbo izgleda kot še en generični triler o terorizmu; film, katerega dogajanje spremljamo izključno iz notranjosti pilotne kabine, v ospredje postavi pilota Tobiasa (Joseph Gordon-Lewitt), ki je med letom potniškega letala iz Berlina proti Parizu postavljen pred težko preizkušnjo, ko islamski teroristi ugrabijo letalo z namenom, da bi izvedli samomorilski napad. Tobias se še pravi čas uspe zakleniti v kabino, od tega trenutka naprej pa se začne odvija napeta dirka s časom, ki od glavnega junaka zahteva sklepanje izredno težkih moralnih odločitev. Kot že rečeno; 7500 bi lahko nehote označili za še en klasični triler o boju med dobrim in zlim, med ameriškim pilotom ter zblaznelimi teroristi, toda film uspe preseči to črno-belo razumevanje realnosti in se odpoveduje za tovrstni žanr filmov značilnemu patriotizmu ter sentimentalnosti. Upal bi si celo reči, da je 7500 dokaj realističen prikaz ekstremne situacije, ki svojo pozornost ne namenja zgolj glavnemu junaku, ampak z vključitvijo lika prestrašenega 19 – letnega terorista, ki ne verjame v pravičnost svojih dejanj, daje dogajanju mnogo več vsebinske kompleksnosti. Osvežilno je tudi to, da glavni junak ni tipični ameriški patriotski bojevnik, ampak skromen človek, ki se na najtežji možni način nauči pomene žrtvovanja in poguma. To kakopak ne bi bilo možno brez odlične igre Lewitta, velja pa še pohvaliti režiserja in scenarista Patricka Vollratha, ki uspe prepričljivo izkoristiti svoj minimalistični pristop prikaza zgodbe na eni samo lokaciji, ne da bi se ob tem gledalec dolgočasil in čutil, da je film preveč razvlečen. 7500 se resda poslužuje že večkrat videnega koncepta in ne ponudi močno razsvetljenih pogledov na problematiko terorizma, je pa navkljub temu eden redkih prizemljenih in realističnih portretov situacije, ki je zadnjih 20. let postala žal prepogosti spremljevalec mnogih letalskih poletov.

Irrational Man (2015)

Irrational man - Trailer - YouTube

Rating: 7 out of 10.

Če kje obstaja filmar, ki je svoje fobije, nervoze in frustracije uspešno cepil z umetnostjo, je to Woody Allen. Resda ga mnogi označujejo za čudno figuro (še posebej zaradi močnih obtožb o spolnem nasilju nad ženskami, ki ga sicer spremljajo že vrsto let), toda včasih je treba umetnost ločiti od umetnika. Tudi če nam Allen ni všeč (če sem popolnoma iskren, se tudi sam s težavo prebijam skozi večino njegovih filmov), mu ni mogoče zanikati unikatnega filmskega jezika ter simpatično posmehljive drže, ki bi v rokah kateregakoli drugega filmarja izpadla patetično. Komično dramo Irrational Man bi lahko označili za enega od resnejših Allenovih projektov, še posebej, ker so njegovi filmi redko tako pesimistični in cinično nesramno kot je ravno pričujoči. V njem spremljamo eksistencialni padec zapitega in ciničnega profesorja filozofije Aba Lucasa (znova odlični Joaquin Phoenix), ki je preprosto izgubil voljo do življenja in celo lastno profesijo dojema kot prazno zapravljanje časa. Njegov naveličan odnos do vsega obstoječega ne uspe odpraviti niti dvojno razmerje s profesorico in mlado študentko Jill (nič slabša Emma Stone), šele ob izvedbi moralno spornega dejanja Abe pridobi voljo do življenja in celo okusi osebno srečo. Irrational Man je eden od Allenovih najbolj provokativnih filmov, ki skozi sprva prisrčno romantično komedijo cinizma in posmehljivosti prepričljivo razgali še kako prisotno eksistencialno praznino sodobnega človeka, ki svojo odrešitev vidi zgolj v dejanjih, katera pošteno preizkušajo naša moralna načela. S tem Allen razgali bridko podobo našega vsakdana, kjer človek najde srečo na napačnih mestih in zaradi tega na koncu izgubi vse, na kar se je lahko še pred kratkim zanašal. Irrational Man je s prefinjenih humorjem, odlično igro, živahnim tempom in globokimi filozofskimi vprašanji resda nekoliko pesimističen in grob, vendar še vedno nenavadno očarljiv film.